Moderne tehnologije in materiali- breme za okolje?

Zaradi zahtevnih potreb potrošnika se industrija nikoli ne bo ustavila. Večina proizvodenj v svetu je še vedno izjemno energetsko intenzivnih, povzročajo enormno globalno segrevanje, z odpadno vodo onesnažujejo podtalnico ter porabljajo pitno vodo v industrijske namene. Sedanji vrednostni sistem današnje družbe bazira na nizkih cenah in zaslužkih, ki silijo podjetja, da vedno znova najdejo načine za zadovoljitev potrošnikov in delničarjev, vendar ne nujno upoštevajoč okoljske ter socialno-ekonomske vplive. Moderne tehnologije, ki niso usmerjene trajnostno ter ekološko, tudi na področju izdelkov za dom v večini primerov uvajajo sicer cenovno ugodnejše (za proizvajalce in potrošnike) in na prvi vtis modne izpeljanke ''starih'' izdelkov, ki so v večini primerov precej slabši ter mnogo bolj okolju in uporabnikom škodljivi, kot so bili prejšnja leta. V katero smer gre napredek priča tudi dejstvo, da vsak dan nastajajo novi sintetični izdelki in da se namesto iskanja alternativnih opcij, mnogo denarja financira za  promocijo, kako te izdelke reciklirati. Zaradi tega potrošnik raje posega po njih, saj je s temi obljubami dobi odpustek, da z nakupom ne škoduje toliko okolju. Industrija je odgovorna za ustvarjanje surovin plastičnih materialov in je daleč največji porabnik kemikalij.

Energetsko intenzivne proizvodnje

Večina ljudi misli, da je poliester kot tkanina varen, čeprav to niti slučajno ni res. Poliester je na osnovi nafte- neobnovljiv vir, proizvodnja pa je zelo energetsko intenzivna in porabi 63% več energije kot se porabi za proizvodnjo bombaža. Poliuretanske pene, ki temeljijo na petrokemičnih proizvodih in plastičnih masah so škodljive tudi za okolje in prispevajo k globalnemu segrevanju.

Sintetična vlakna so še vedno najbolj priljubljena vlakna v svetu. Ocenjeno je, da sintetika predstavlja približno 65% svetovne proizvodnje v primerjavi z 35% naravnih vlaken. Večina sintetičnih vlaken (približno 70%) so izdelane iz poliestra in najbolj pogosto se uporabljajo v tekstilni industriji kot polietilen tereftalata (PET). Za proizvodnjo PET naj bi se vsako leto porabilo približno 104 milijonov sodčkov nafte.

Razlog za recikliran poliester (rPET) je nekoliko bolj ''zelena'' opcija, saj se z recikliranjem porabi od 33% do 53% manj energije in se proizvede precej manj emisij, kot pri proizvodnji novega poliestra.

Raba energije v MJ na kg vlaken (1kWh=3,6 milijona joula

Količina potrebe po umetnih materialih narašča precej hitreje kot se ti materiali reciklirajo. Zato se dodajajo vedno nove količine

Sam Hill, Glenn Rifkin Radical Marketing

Naravna vlakna pridobljena na ekološki način imajo nižji ogljični odtis kot katerikoli konvencionalni ali sintetični material- tako z vidika emisij toplogrednih plinov in v smislu energije, potrebne za izdelavo vlaken. Manj škodljiva so tudi v procesu reciklaže in

Kaj je naravni lateks in po čem se razlikuje od drugih tipov ležišč?

100% naravni lateks je izdelan iz mlečno bele tekočine, ki se ekstrahira iz Hevea- Brasilienis drevesa, bolj znanega kot brazilski kavčukovec. Včasih so tekočino pridobivali iz dreves rastočih v gozdu, zdaj so v večini primerov nasadi dreves. Sintetični lateks ima močnejši vonj, precej manj opore in elastičnosti ter ne ''izvaja'' pritiska nazaj na telo kot naravni lateks. Sintetični lateks se proizvaja z uporabo petrokemičnih spojin in cel postopek pridelave je precej manj okolju prijazen kot proizvodnja naravnega lateksa. Način upenitve tekočine Dunlop in Talalay je pri naravnem in sintetičnem lateksu enak. Oba materiala pa sta v primerjavi s poliuretansko ali spominsko peno precej manj škodljiva in bolj trajna. Pri lateksu v bistvu zadnjih 50 let ni nobenih novosti. Novost je le glede načinov obdelave, pri katerih le 3 podjetja na Svetu pozornost namenjajo varstvu okolja in obdelavi surovin brez najbolj spornih kemikalij. Naravni lateks nikoli ne zdrži tesnih in dolgih kontejnerskih transportov.  Ne sme biti zvit ter neprodušno zaprt v plastično vrečo, ker material diha. Zato je pri naravnem lateksu zelo pomembna tudi lokacija, kjer se upenjujejo jedra in sam transport do skladišča. Pri ležiščih z vzmetmi so zadnja leta iz kovinskih prešli zaradi večjega udobja na žepkaste manjše vzmeti.  Zaradi uvajanja novosti in nekoliko tudi zaradi sevanja je kovino pri določenih proizvajalcih zamenjala pena. Ena izmed popularnih novosti zadnja leta je tudi spominska pena. Gre za izvedbo poliuretanske pene, ki je na otip sicer izjemno prilagodljiva (kot živi pesek), njena trdota pa precej niha glede na temperaturo okolice. Ko je nova, je potrebno počakati nekaj časa, da se razplini, saj se med postopki proizvodnje poslužijo kar nekaj kemičnih obdelav.  Striktno pa se ta tip ležišča zaradi popolnega neprodušnega objema telesa odsvetujejo za dojenčke, saj lahko pride do zadušitve. Zaradi cenovno ugodnejših opcij in večjega udobja, so precej popularna tudi sendvič ležišča, ki imajo na sredini različne materiale, na vsaki strani pa za udobje dodano latex ali peno. V primerjavi z ležiščem iz 100% naravnega lateksa, gre za cenovno ugodnejše variante, pri katerih pa lahko v dobi uporabe pride do težav, saj se vsak material obnaša na dolgi rok drugače (eni prepuščajo vlago, eni ne, nekateri ohranjajo kompaktnost, nekateri ne).

Skrbno ravnanje z naravnimi viri- lateks za ležišča iz Zelene trgovine

Najvišje zahteve ob proizvodnji so da so izdelki izdelani brez spornih kemikalij, okoljevarstveno ter socialno in ekonomsko odgovorno.  Plantaže, kjer se pridobiva kavčuk za naša ležišča, so v Gvatemali. Pridobivanje kavčuka poteka pod nadzorom Rain Forest in FSC organizacije.  Vsako drevo na dan proizvede cca 15gramov kavčuka. Za dvojno ležišče se npr. porabi dnevna količina cca 2500 dreves. Da lahko drevesa nemoteno rastejo dalje, se lahko črpa iz enega drevesa le 3 mesece na leto. Takšni nasadi odstranijo letno 143 ton ogljikovega dioksida iz okolja. Proizvodnja jeder poteka v nacionalnem parku v Belgiji, kjer so še nekaj let nazaj (kot ostali proizvajalci še vedno) v industrijske namene porabili letno 40 milijonov pitne vode. Kot prvo podjetje v Belgiji so tudi popolnoma preoblikovali proizvodnjo po sistemu zaprte zanke. S kroženjem odpadne vode preko čistilnih filtrov in z dopolnjevanjem manjkajoče vode, ki jo dobijo z zbiranjem deževnice- niti kaplja odpadne vode ne gre v podtalnico in niti kaplja pitne vode se ne porabi v industrijske namene. Pri tkaninah se ob iskanju ekoloških materialov vračamo nazaj k tradiciji. Naš ekološki bombaž je gojen v naravnem okolju in ne s sintetičnimi derivati. Semena niso pridobljena z genetskim modificiranjem. Rodnost zemlje izboljšujejo s kolobarjenjem. Plevel odstranjujejo fizično, z ročnim okopavanjem in ne s herbicidi. Proti golazni se borijo z naselitvijo dobrih žuželk, ki se prehranjujejo s škodljivci in ne z insekticidi ter pesticidi. Pred obiranjem počakajo na padec temperature, ki povzroči, da listje odpade in ne s kemikalijami, bombaž je obran ročno. Seveda so zaradi tega količine te surovine omejene in odvisne od vremenskih in drugih situacij.

Veliko izdelkov za spanje danes vsebuje kemikalije, ki so tuje našemu telesu in so zanj precej nenaravne in nevarne.  Množično povpraševanje po teh izdelkih je bil vzvod za iskanje cenejših materialov ter vzvod za tehnologijo za izdelavo poliuretanskih pen in drugih materialov, ki imajo sicer dobre lastnosti prilagajanja, a po drugi strani precej drugih slabosti, zaradi katerih lahko trpi vaše zdravje. Mati narava nam vseeno nudi najboljše surovine, ki so v harmoniji z našim telesom. Če je ob tem poskrbljeno tudi za okolje in družbo, zakaj bi spali na kupu kemikalij (dobesedno), če se lahko raje obkrožimo z najboljšimi organskimi in trajnostnimi materiali, ki jih mati narava lahko ponudi? Se boste med spanjem razstrupljali ali zastrupljali?