Medtem ko so se v Evropi zaprle že skoraj vse večje tekstilne tovarne, mogotci delo selijo v vedno bolj odročne kraje. Kot boste videli mnoga evropska in ameriška podjetja nimajo lastnih tovarn in ničesar ne izdelujejo v Evropi.
Sweatshop = potilnica = nehumana tovarna - za proizvodnjo nizkokakovostnih oblačil in tekstila za dom za skoraj ''enkratno'' uporabo - pod visoko zvenečimi imeni blagovnih znamk.
V nekaterih državah so številne vlade poskušale odpraviti otroško delo ter kršitve človekovih pravic, a vendar mnogo potilnic (sweatshop) še vedno deluje nezakonito. Še posebej v državah Bangladeš. Indonezija, Šrilanka, Filipini.
Masovna proizvodnja tekstilnih izdelkov poznanih modnih znamk nikakor ne poteka v Evropi, kjer naj bi bilo v večini delo vseeno nekoliko bolj nadzorovano ter kontrolirano. Prav tako so cene dela ter obratovalni stroški izven EU precej nižji, kar omogoča lastnikom precej višje zaslužke ter v primeru ''potilnic'' tudi nikakršnih obveznosti in odgovornosti do zaposlenih ter lažji prenos proizvodnje na vedno nove lokacije.
Nekatera znana podjetja in blagovne znamke, ki v 2023 še vedno delujejo na ta način:
Aeropostale (ameriško podjetje uporablja delavnice sweatshop; očitajo jim delo otrok na bombažnih nasadih v Uzbekistanu)
Adidas (da so izdelovali po čim nižjih cenah ter prerasli v multinacionalno podjetje, so se pri Adidasu posluževali Sweatshop ter otroškega dela. Športna oblačila so sporna tudi glede kemičnih obdelav, saj ogrožajo ne le ekosistema, zdravja delavcev temveč tudi zdravje kupcev, ki njihove izdelke nosijo)
Asos (Britansko podjetje - v njihovih turških tovarnah delajo otroci, uvajajo proizvodne linije, ki delujejo po načelih sweatshopa ter nimajo nobene preglednosti nad delom svojih dobaviteljev)
Disney ( njihove igrače in oblačila so izdelana v delavnicah, kjer delajo otroci. Disney krši delovno zakonodajo na vseh področjih)
Forever 21 (Kalifornijsko podjetje - mnogi kupci že bojkotirajo to podjetje zaradi mnogih kršitev, uporabe sweatshopov ter otroškega dela na bombažnih poljih v Uzbekistanu, kjer otroke med časom šolanja vozijo na delo na polja.
Gap (Ameriško podjetje - v preteklosti delo otrok, sedaj ''le'' še sweatshopi v Bangladešu, Kambodži, Indiji, Indoneziji, Šrilanki. Delavci nenehno protestirajo, ker nimajo nobenih sindikalnih pravic, mlade ženske so bile v tovarnah večkrat tudi fizično in spolno zlorabljene).
H&M (Švedsko podjetje - sicer poskušajo doseči napredek, ampak so še vedno mnogokrat ujeti v razne škandale, na določenih območjih naj bi se še vedno posluževali otroškega dela).
Nike (Ameriška multinacionalka - že večkrat obtoženi otroškega dela, za to, da so postali najbolje prodajana blagovna znamka tovrstnih oblačil na svetu, so se posluževali mnogih neetičnih poslovnih praks. Še vedno ustvarjajo in omogočajo diskriminacijo, spolno nadlegovanje, kršitve človekovih pravic.)
Primark (Irsko podjetje - že vpleteni v škandale z delom otrok in sodobnim sužnjelastništvom. Dosegajo pa nek počasen napredek sicer pri izboljševanju splošnih delovnih praks.)
Victoria's Secret ( Ameriško podjetje - na farmah bombaža in v njihovih swatshopih poročajo o številnih primerih dela otrok, spolnih zlorabah in fizičnih napadih na delavke in delavce).
Zara (Špansko podjetje - največja modna skupina, ki ima v lasti Zaro, Bershko, Massimo Dutti, Oysho,.. je imela v Istanbulu sweatshope, v brazilskih tovarnah poročajo o otroškem delu ter sodobnem suženjstvu. Sicer delajo na izboljševanju pogojev, a pri plačilih in plačevanju še vedno situacije niso izboljšali).
Potrošnik se vedno lahko odloči, komu bo namenil svoj denar in kdo si s svojim delovanjem ter ravnanjem denarja kupcev ne ''zasluži''. Delo otrok, prisilno delo, seksualne in fizične zlorabe nimajo mesta nikjer po Svetu in v nobeni družbi.
Vir: panaprium