Sonce dobrodejno vpliva na nas, a ne le na našo duševnost. V najglobljih plasteh kože se ob izpostavljanju sončnim žarkom, namreč začne tvoriti vitamin D3, ki je še kako pomemben za naše zdravje.
Vitamina D nam običajno primanjkuje, ker večino časa preživimo v pisarnah, potujemo z avtomobili, avtobusi, telovadimo v telovadnicah, se zabavamo pred zasloni,.... Enotedenski odmor na morju ali v planinah pa komaj zadosti potrebno zalogo vitamina D za prihajajočo zimo. Pretirano sončenje je res škodljivo, razumna in zmerna izpostavljenost soncu pa je za naš organizem ne le priporočljiva, temveč tudi nujna.
Razumna in zmerna izpostavljenost soncu je priporočljiva
Večina znanstvenikov je dokazala, da lahko s povečanjem ravni vitamina D v krvi zmanjšamo tveganje za razvoj rakavih obolenj. Vitamin D namreč pospešuje absorbcijo kalcija in fosforja. Potreben je za normalno rast in mineralizacijo kosti in zob, varuje pred vnetji in rakavimi obolenji. Deluje tako, da pomaga telesu proizvesti več naravnih antimikrobnih peptidov, ki uničujejo celične ovojnice virusov in bakterij.
V koži starejšega človeka se tvori veliko manj vitamina D kot pri mladih. Pomanjkanje vitamina D se kaže z bolečinami v mišicah in kosteh. Za pomanjkanjem tega vitamina naj bi po raziskavah trpelo kar 60 do 90 odstotkov starejših ljudi. Če si želimo izkoristiti ugodne učinke vitamina D, je dovolj, da se le nastavimo soncu. Toda pozor, seveda ni vseeno, kako.
Do vitamina D s prehrano in sončnimi žarki
Vitamin D nastaja v koži pod vplivom sončnih žarkov, nekaj, vendar ne dovolj, ga dobimo tudi s hrano (mastne ribe, mleko, jajčni rumenjak,...). Pri nas sonce učinkovito tvori vitamin D samo od aprila do septembra. Da bo v koži nastalo dovolj vitamina D, jo moramo v tem obdobju vsaj trikrat na teden med 10. in 16. uro za 15 minut izpostaviti soncu. Dejansko ni dokazov, da bi normalno izpostavljanje soncu povečevalo tveganje za pojav melanoma. Ravno obratno- ta je najbolj pogost pri osebah in na mestih po telesu, ki so zelo malo na soncu.
Slabost konvencionalnih zaščitnih krem
Konvencionalne sončne kreme, ki sicer preprečujejo opekline in naj bi nas zaščitile pred UV žarki, v resnici žarke absorbirajo in jih nevtralizirajo v kožo. Poleg tega vsebujejo veliko škodljivih sestavin, ki ogrožajo našo kožo, ki tako postane dovzetna za trajne poškodbe. Z nanosom takšnih krem tudi onemogočimo tvorbo vitamina D. Kreme s faktorjem 5 onemogočijo 97,5% tvorbe vitamina D, faktor 15 pa kar 99,5%. Samo primer: V Veliki Britaniji se je pojavnost kožnega raka, kljub uporabi vedno močnejših sončnih krem, v zadnjih sedmih letih povečala kar za 47%. V Yorkshiru, kjer sonca primanjkuje, pa je ta številka dosegla celo 80%.
Po kakšnem principu delujejo naravne kreme za zaščito?
Edina učinkovita naravna zaščita proti soncu sta mineralna filtra titanov dioksid in cinkov oksid. Koristni minerali iz titana in cinka blokirajo UV žarke in s tem kožo ščitijo, hranijo in delujejo nanjo blažilno. Prav tako ne mašijo por, kot se to dogaja pri konvencionalnih kremah.
*Titanov dioksid: je beli mineral, ki ga najdemo v naravi, na primer v belem pesku na plaži. deluje kot ščit in blokira UV žarke. Zelo priljubljen je tudi v mineralnih ličilih.
*Cinkov oksid: je beli mat pigment, ki ga prav tako najdemo v naravi. Deluje protivnetno, antibakterijsko, antivirusno in pomaga pri celjenju tudi ob negi aknaste in občutljive kože. Uporablja se v naravnih kremah za občutljivo dojenčkovo ritko, v mineralnih ličilih in naravnih kremah za sončenje.
Naravni zaščitni faktor vsebujejo tudi nekatera rastlinska olja in masti, a zaščitijo kožo le ob normalnih aktivnostih in ne ob izrazitem ''nastavljanju'' soncu.
- Avokadovo olje: pomaga pri zaščiti kože pred izgubo vlage in pomirja kožo (ZF 4). Priporočljivo za nego pred in po sončenju.
- Olje grozdnih pečk: bogato z antioksidanti, ki pomaga zaščititi kožne celice (ZF 4). Pomaga tudi pri obnavljanju kože.
- Sezamovo olje bogato z antioksidanti, vitaminom E, sezamolom in sezaminom, ki delujejo proti prostim radikalom. Primerno je tudi za mastno kožo.
- Karitejevo maslo ima nekoliko višji ZF. Zaradi vsebnosti cinamične kisline ščiti kožo pred škodljivimi sončnimi žarki. V kožo se dobro vpije in jo naredi mehko, gladko in prožno.
Naravna nega po sončenju: olje rakitovca (ki ga morate zaradi intenzivne barve redčiti z osnovnim oljem), olje grozdnih pečk, kakavovo maslo, s katerim si bomo zagotovili lepšo barvo.
-15% na kakavovo maslo (300gr) + DARILO silikonski modelček za izdelavo negovalne ploščice za telo
Kakavovo maslo: nima zaščitnega faktorja in torej prepušča UV svetlobo. Je pa poln antioksidantov, ki kožo negujejo in jo naredijo dovolj močno, da se sama ščiti pred negativnimi vplivi okolja. Od antioksidantov najbolj izstopa vitamin E, ki poleg nege kože tudi krepi imunski sistem. Kakavovo maslo se na sobni temperaturi nahaja v trdem stanju, ob dotiku s kožo pa se hitro topi in je enostaven za uporabo. Vpije se globoko v plasti kože in jo neguje. Odličen je tudi njegov učinek na porjavitev. Koža namazana s kakavovim maslom, se že po kratki izpostavljenosti soncu obarva prijetno rjavo, hkrati pa je mehka in dišeča. Kakavovega masla ni priporočljivo uporabljati le na obrazu ljudi, ki imajo mastno kožo, ker lahko dodatno zamaši pore.
In če se vam vseeno pripeti- od sonca poškodovana koža
Aloe Vera: ima blagodejne in zdravilne lastnosti, spodbuja rast novih celic
Olje šentjanževke: V kombinaciji z ognjičevim oljem je odlično za nego kože po sončenju. Vsebuje hipercin, ki kožo intenzivno obnavlja, neguje in pomirja. Pozor- olje šentjanževke je fototoksično, zato ni priporočljivo za uporabo med sončenjem in med nosečnostjo.
Da bi najbolj brezskrbno uživali v ugodnih učinkih sonca, moramo nahraniti kožne celice z antioksidanti od znotraj in navzven. Med sadjem zagotovo po vsebnosti antioksidantov zmaga jagodičevje. Prav tako si vsakodnevno privoščite skodelico zelenega čaja.Kemikalije v kremah za sončenje, ki se jim morate izogniti:
* 4-metil-benzyldencamphor (4-MBC)
* OksibenzonBenzofenon 3Oktil-methoyl-cinamate (OMC)
* Oktil-dimetil-para-amin-benzojska kislina (OD-PABA)
* Homosalate (HMS)
Višji faktor ne pomeni, da nas bo krema močneje ščitila pred sončnimi žarki
Zaščitni faktor nam pove le, koliko časa smo lahko na soncu. Zaščitni faktor 4 na primer pomeni, da smo lahko na soncu štirikrat dlje, kot če zaščitnega faktorja ne bi uporabili. Nobenih dokazov ni, da bi UV filtri preprečevali nastanek kancerogenih celic v telesu. Zato naj vas ne zavede, da zaradi visokega zaščitnega faktorja poležavate na soncu v času najhujše vročine.
NOVO v Zeleni trgovini: Kreme za sončenje Gamarde z naravnimi minerali cinkov oksid in titanovim dioksidom
Dermatološka kozmetika, ki presega zahteve certifikata COSMEBIO s ponudbo produktov, ki so 100% naravnega izvora. Linija krem za sončenje vsebuje naravni cink za zaščito pred soncem v kombinaciji z drugimi naravnimi sestavinami, kot so arganovo olje, karitejevo maslo itd.., ki kožo tudi negujejo in ščitijo. Zaščitni faktorji 10,30 in 50 varuje pred škodljivim UVB, UVA, UVC in IR žarki. Izdelki niso fototoksični in ne puščajo belih sledi in se lepo vpijejo v kožo. Več>>
NAPOVEDUJEMO: NOVA knjižica projekta Skupaj za zdravje človeka in narave iz edicije Preverjene naravne rešitve: Lačni sonca? Zdravljenje z močmi sonca (izid 20. junij).